Varšavski okvir za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in propadanja gozdov (REDD+): kaj to pomeni za Afriko

23. novembra 2013 se je v Varšavi zaključila Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah, 19. konferenca pogodbenic (COP19). Eden od pomembnih rezultatov konference je bil dogovor o okviru za podporo državam v razvoju pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov zaradi krčenja in propadanja gozdov (REDD+). Ta okvir, imenovan Varšavski okvir za REDD+, je podprt s skupnimi zavezami v višini 280 milijonov dolarjev financiranja iz Združenih držav, Norveške in Združenega kraljestva. Podpora okvira je še posebej pomembna za afriške države, ki se soočajo s hitrim in resnim krčenjem gozdov.





naslednji poln lunin mrk

REDD+ je eden od instrumentov, opredeljenih v Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC), za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov s ciljno usmerjenim zmanjševanjem krčenja in propadanja gozdov, pretvorbo in povečanjem zalog ogljika v gozdovih ter izboljšanim gospodarjenjem z gozdovi. Gozdna zemljišča v Afriki se obsežno krčijo in sežigajo, da bi ustvarili nova naselja, razširili kmetijska zemljišča, izkoriščali les in lesne proizvode, podprli hitro urbanizacijo ter razširili komercialno kmetijstvo in rejstvo. Čeprav so afriške emisije CO2 iz fosilnih goriv v primerjavi s preostalim svetom nepomembne (le 3,6 odstotka), emisije na celini zaradi krčenja gozdov predstavljajo približno 17 odstotkov vseh svetovnih emisij. Glede na prispevek krčenja gozdov k globalnemu segrevanju ima lahko Afrika ključno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb z zmanjševanjem krčenja gozdov.



Znanstveni dokazi kažejo, da lahko gozdarstvo in kmetijske prakse, povezane z gozdovi, v Afriki igrajo trojno vlogo: 1) prilagajanje podnebnim spremembam; 2) ublažitev podnebnih sprememb; in 3) zmanjšanje revščine. na primer, ena študija v zahodni Keniji pokazala, da kmetijsko-gozdarske prakse olajšajo sekvestracijo ogljika, izboljšujejo produktivnost kmetij, povečujejo bogastvo gospodinjstev, povečujejo raznolikost dohodka in zagotavljajo strategije obvladovanja ekstremnih podnebnih dogodkov.



Ti rezultati kažejo, da ima varšavski okvir za REDD+ velik potencial za Afriko, če se lahko njegove sestavne države spopadejo z izzivi, povezanimi z njegovim izvajanjem. Doslej so bile izkušnje Afrike z REDD+ mešane. Nekateri izzivi, s katerimi se sooča, vključujejo odsotnost nacionalnih predpisov o lokalnih lastninskih pravicah na zemljiščih, mehanizmi upravljanja za pravično delitev plačil za ogljik in nizko institucionalno zmogljivost za izvajanje REDD+. Premagati bo treba tudi pomanjkanje tehničnih veščin pri obračunavanju emisij, pomanjkanje institucionalnih in tehničnih znanj za izvajanje programov nacionalne inventure gozdov (NFI) in nezmožnost vključevanja skupnosti v načrtovanje in izvajanje projektov REDD+ na osnovni ravni.



Politike, ki povečujejo sodelovanje skupnosti pri odločanju in tehnične zmogljivosti na lokalni ravni za učinkovito spremljanje, poročanje in preverjanje, lahko zmanjšajo izzive, povezane z izvajanjem REDD+ v Afriki. Poleg tega lahko razmejitev lastninskih pravic, zlasti na zemljiščih, spodbuja vlogo, ki jo lahko igra REDD+ v Afriki. Poleg tega bi lahko zagotavljanje spodbud, kot so znižanje davkov ali ugodna posojila, spodbudilo sodelovanje zasebnega sektorja ter okrepilo prizadevanja za ublažitev in prilagajanje podnebnim spremembam v Afriki. Prvi korak bi moral biti oblikovanje ustreznih nacionalnih politik, ki spodbujajo uvedbo REDD+. Poleg tega bi morale večstranske institucije, kot so Afriška razvojna banka, Svetovna banka in mednarodne agencije za pomoč, dati prednost podnebnemu financiranju pri izvajanju REDD+ v Afriki. Razvite države, kot sta Kanada in Evropska unija, bi morale slediti pobudam Združenih držav, Norveške in Velike Britanije pri financiranju REDD+ v Afriki.



koliko kilometrov smo od lune

S podporo mednarodnih partnerjev lahko afriške države dosežejo pomembne koristi v boju proti podnebnim spremembam, hkrati pa napredujejo k lastnemu razvoju. Varšavski okvir predstavlja win-win in upajmo, da bo vodil k nadaljnjim pridobitvam v smeri COP20 v Limi in drugod.