Obdavčitev digitalnega gospodarstva – zapleteno je

V Evropski uniji se o reformi davčne politike, ki je posebej osredotočena na digitalno gospodarstvo, razpravljajo. Države članice EU so imele težave z obdavčitvijo velikanov digitalne tehnologije, kot so Amazon, Facebook in Google. Podporniki reform, kot sta vladi Nemčije in Francije, trdijo, da podjetja, ki delujejo na digitalnem prizorišču nepošteno dobiček od svojih internetnih operacij . Druge, kot sta vladi Irske in Luksemburga, skrbi, da bi davčna reforma lahko povzročila dvojno obdavčitev in višje cene .





Medtem ko je reforma davčne politike dohodkov pravnih oseb za digitalno gospodarstvo na svetovni ravni daleč od doseganja soglasja , Evropska komisija poziva k takojšnjim spremembam. Še pred nekaj meseci, v poročilo pripravljena za Evropski parlament in Svet, je komisija pozvala k reformi okvira za davek od dohodkov pravnih oseb v EU.



Dolgoročno se EU namerava premakniti k integriranemu enotni digitalni trg , kjer bi bila pravila glede digitalnega gospodarstva usklajena med vsemi državami članicami EU s politikami, kot je npr Skupna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe . To bi ustvarilo enoten sklop pravil za izračun obdavčljivega dobička podjetij v EU. Evropska komisija medtem predlaga izravnalni davek na promet digitaliziranih podjetij. S tem bi se po mnenju komisije reševalo vprašanje pravičnosti v državah članicah EU, saj davki ne bi bili več odvisni od stalne poslovne enote, temveč od dohodka, ustvarjenega iz vseh internetnih poslovnih dejavnosti.



Za razliko od tradicionalnih podjetij digitalna podjetja že poslujejo tako rekoč po vsej EU, hkrati pa ohranjajo stalno poslovno enoto v državah z najnižjimi davčnimi stopnjami. Nekateri menijo, da so nizke davčne stopnje pomagala državam, kot sta Irska ali celo Združeno kraljestvo ., a tako kot v primeru Apple na Irskem tudi te države ne ustvarjajo vedno prihodkov s svojimi že tako nizkimi stopnjami. Ciljanje na podjetja z digitalno tehnologijo bi zmanjšalo trenutno vrzel v davčnih stopnjah med temi podjetji in nedigitalnimi, tradicionalnimi podjetji.



EU ni edina, ki razmišlja o reformah davčne politike za digitalno gospodarstvo. Številne države razpravi o obdavčitvi digitalnega gospodarstva so se pridružili po vsem svetu, pa tudi velike mednarodne organizacije, kot je OECD. Vprašanja, povezana s pravili, kot je stalna poslovna enota, dejansko presegajo meje EU. Čeprav države članice EU niso dosegle soglasja o skupnih politikah, kar je izziv v kateri koli gospodarski uniji, bo EU morda na koncu pokazala preostalemu svetu, kako bi bilo treba digitalno gospodarstvo najbolje obdavčiti.