Senator Whitehouse, senator Grassley in cenjeni člani senatske skupine za droge:
Počaščen sem, da imam to priložnost, da nagovorim sestanek o pomembnem vprašanju odnosa med trgovino z drogami in korupcijo ter prizadevanji ZDA za boj proti korupciji. Nedovoljena gospodarstva, kot so trgovina z mamili, organizirani kriminal, korupcija in njihov vpliv na ameriška in lokalna varnostna vprašanja po vsem svetu, so domena mojega dela in tema več knjig, ki sem jih napisal . O teh vprašanjih sem opravil terensko delo v Latinski Ameriki, Aziji in Afriki. Pred kratkim sem na primer nekaj tednov preučeval vpliv nezakonite trgovine z mamili, kriminalnih združb in korupcije v Mehiki. Danes govorim z vami tako rekoč iz Iraka, kjer sem preučeval tudi odnos med bojevitostjo, nezakonitim gospodarstvom in gradnjo države. Svoje komentarje bom osredotočil na splošno dinamiko povezave med drogami in korupcijo ter ponudil ilustracije iz Mehike, Kolumbije, Afganistana, Mjanmara in drugih okolij. Zaključil bom s posledicami za politiko ZDA za reševanje tega težkega in zapletenega problema.
Izjava Bidenove administracije o prednostnih nalogah politike na področju drog za njeno prvo leto, objavljena 1. aprila 2020, je hvale vreden dokument.enoKar zadeva zmanjšanje ponudbe, načrt podrobno opisuje šest glavnih smeri prizadevanj, od katerih sta dve: 1) sodelovanje s ključnimi partnerji na zahodni polobli, kot sta Mehika in Kolumbija, in 2) sodelovanje s Kitajsko, Indijo in drugimi državami izvora za motnje pretok sintetičnih drog in njihovih predhodnikov. Pomembno je, da del o sodelovanju s partnerji na zahodni polobli poudarja celovit odziv poglabljanja dvostranskega sodelovanja na področju javnozdravstvenih pristopov, širitve učinkovite prisotnosti države, razvoja infrastrukture ter zagotavljanja spoštovanja pravne države in človekovih pravic. Na različnih političnih področjih je tudi Bidenova administracija prepoznala in močno poudarja potrebo po boju proti korupciji. To je bistveno tudi za izvajanje učinkovitih politik na področju drog v tujini.
Vztrajnost velikih nezakonitih gospodarstev, kot je gospodarstvo z drogami, pogosto močno poslabša korupcijo in spodkopava pravno državo. Korupcija posledično spodkopava prizadevanja za boj proti narkotikom – ne glede na to, ali gre za prepoved omrežij za trgovino z drogami, kot se pogosto dogaja v Mehiki ali Hondurasu, ali za prizadevanja za izgradnjo zakonitih sredstev za preživetje za marginalizirano prebivalstvo, ki goji nezakonito gospodarstvo kot vladni uradniki, lastni interesi in izključujoče elite kot je bilo v različnih časih v Kolumbiji.
Učinkovito obravnavanje korupcije je ključnega pomena za učinkovitost vseh oblik politike boja proti narkotikom. Vendar je tudi zapleteno, saj ena protikorupcijska strategija ne ustreza vsem nastavitvam. To je lahko tudi monumentalna naloga, ki globoko preoblikuje lokalne in celo nacionalne politične ureditve v državi, ne le tehnični podvig.
Skoraj v vsaki državi bo nekaj skorumpiranih posameznikov v organih pregona ali vladnih vlogah.
Toda v nekaterih okoljih korupcija sistematično prežema vse plasti vlade in vse institucije kazenskega pregona, stanje, ki bi lahko vztrajalo že desetletja.
V takšnih okoljih so odnosi z nezakonitimi gospodarstvi in organiziranimi kriminalnimi skupinami ter političnimi dogovori pogosto vzajemno konstitutivni. Zato je treba ukrepe in strategije proti nezakonitemu gospodarstvu z drogami, drugim nedovoljenim gospodarstvom in plenilski kriminaliteti oziroma njihovi odsotnosti razumeti tudi kot globoka politična prizadevanja.
V takih okoliščinah prizadevanja za boj proti kriminalu in korupciji torej niso le tehnični posegi in pomoč za krepitev institucij in civilne družbe; gre za projekte reorganizacije lokalnih političnih dogovorov in lokalnih razmerij moči.
Nasprotno pa je njihova učinkovitost tudi funkcija relativnega razmerja moči ter dolgoročnih sredstev in zmogljivosti bodočih reformatorjev, notranjih ali zunanjih. Če jih obravnavamo le kot tehnična prizadevanja za reformo sektorja kazenskega pregona ali pravosodja in ne upoštevamo politične realnosti v državi in načina spreminjanja lokalnih razmerij moči, bodo v najboljšem primeru neučinkoviti pri učinkovitem boju proti gospodarstvu drog, v najslabšem pa lahko oslabijo zaželeno politično ureditev in zaostriti konflikt.
V mnogih državah je politično pokroviteljstvo, ki se močno prekriva s prevladujočo korupcijo, odločilna značilnost političnih procesov in dogovorov, položaj, ki omejuje zmožnost izvajanja bodisi politike proti narkotikom bodisi prizadevanj za boj proti korupciji. Takšna analitična premisa mora oblikovati zasnovo politike na obeh področjih.
Poleg tega okoliščine nasilnih spopadov in protiuporniških ali protiterorističnih prizadevanj, kot so v Afganistanu med letoma 2001 in 2021, ali zelo nasilni kriminal, kot na primer v Mehiki v zadnjih dveh desetletjih, dodajo dodatno zapletenost razmerju med korupcijo, nezakonitim gospodarstvom in politične ureditve in dodatni zapleti pri oblikovanju protinarkotičnih in protikorupcijskih strategij.
Končno, v nekaterih okoliščinah, kot so v Venezueli, Severni Koreji ali Mjanmaru, je preživetje celotnega režima odvisno od vztrajnosti izključujočega pokroviteljstva, korupcije in nezakonitega gospodarstva trgovine z mamili.
Posledično je treba tako protinarkotično kot protikorupcijsko politiko natančno razporediti in dati prednost ter jih ugnezditi v širša diplomatska, razvojna in v nekaterih okoliščinah stabilizacijska in vojaška prizadevanja.