Zemljiško bančništvo kot metropolitanska politika

Povzetek
Poudarjene zaradi katastrofalne krize zaplenjevanja hipotekarnih posojil in dolgotrajnega upadanja starejših industrijskih regij postajajo skupnosti po vsej državi vse bolj obremenjene s praznimi in zapuščenimi nepremičninami. Da bi ublažila pritiske na nacionalno blaginjo, ki jih povzročajo te zapuščene nepremičnine, mora zvezna vlada pospeševati politike, ki podpirajo regionalno in lokalno bančništvo zemljišč za 21. stoletje.





Zemljiško bančništvo je proces ali politika, s katero lokalne oblasti pridobijo presežne nepremičnine in jih pretvorijo v produktivno uporabo ali jih zadržijo za dolgoročne strateške javne namene. S spreminjanjem praznih in zapuščenih nepremičnin v skupnostna sredstva, kot so cenovno ugodna stanovanja, zemljiško bančništvo spodbuja večjo blaginjo velemesto in krepi širšo nacionalno gospodarsko blaginjo.



Ameriški izziv
Med hipotekarno krizo v zadnjih dveh letih se je v državi podvojilo število zaseg, skoraj 600.000 praznih, naprodajnih stanovanj pa je dodalo šibke nepremičninske trge. V starejših industrijskih regijah je kronična gospodarska in populacijska izguba povzročila tudi prosta delovna mesta in zapuščanje. Če jih ne obravnavamo, te problematične nepremičnine nalagajo soseskam hude stroške, vključno z znižano vrednostjo nepremičnin in davčnimi prihodki, povečanim požigom in kriminalom ter večjimi zahtevami po policijskem nadzoru in odzivu. Osem mest v Ohiu je bilo na primer prisiljenih nositi 15 milijonov dolarjev neposrednih letnih stroškov in več kot 49 milijonov dolarjev kumulativnih prihodkov od izgubljenega davka na nepremičnine zaradi opustitve približno 25.000 nepremičnin. Takšne negativne posledice črpajo vire skupnosti in preprečujejo mestom in državam, da bi v celoti uresničili produktivno, vključujočo in trajnostno rast.



Omejitve obstoječe zvezne politike
Zakon o nujni pomoči v zakonu o oživljanju doma in gospodarstva iz leta 2008 je prvi, ki izraža priznanje zemljiškega bančništva v zvezni zakonodaji, vendar ima več pomanjkljivosti. Zakon nima jasnosti glede obsega in cilja dodeljenih sredstev, kar lahko kratkoročno ovira učinkovito izvajanje politike. Poleg tega kot nujni odziv na takojšnjo hipotekarno krizo dolgoročno ne obravnava dovolj skrbi zemljiškega bančništva. Zlasti 3,92 milijarde ameriških dolarjev ne pokrije stroškov, povezanih z dvema milijonoma zasegov, predvidenih do konca leta 2008, in lokalnimi prihodki, izgubljenimi zaradi praznih in zapuščenih nepremičnin.



Nov zvezni pristop
Zvezna politika mora podpirati učinkovito in učinkovito zemljiško bančništvo. Kratkoročno bi morala zvezna vlada uporabiti Zakon o nujni pomoči z lokalno in regionalno fleksibilnostjo pri določanju prednostnih nalog financiranja. Dolgoročno bi morala zvezna vlada izvajati nov, celovit zvezni program zemljiškega bančništva, ki bi:



  • Izkoristite lokalno in regionalno bančništvo z zemljišči z zagotavljanjem zadostnih sredstev za podporo več milijonov nepremičnin v postopku zasega ali tistih, ki so že prazne in zapuščene
  • Spodbujati lokalni in državni zakonik ter davčno reformo, da zagotovite, da zemljiško bančništvo ne ovirajo zastarela pravila in postopki
  • Pospešiti regionalizem s spodbujanjem novih medjurisdikcijskih subjektov, da uskladijo obseg organov zemljiškega bančništva z obsegom velemestnih zemljiških vprašanj