Kot so Italijani odkrili med kolonizacijo Libije in kot je ISIS odkril, ko je osvojil Sirte, in kot je mednarodna skupnost nedavno odkrila na številne načine, je Libija močno razdeljena država.
Shadi Hamid pravi, da je ameriška politika neškodovanja v Siriji naredila škodo; če niso več podprli upornikov, je pomagalo premakniti ravnotežje proti islamistom, zaradi česar so ZDA manj pripravljene podpreti upornike. Hamid zaključuje, da bo ne glede na to, kaj bodo naredile ZDA, večina ustreznih uporniških skupin še naprej islamistična.
Vse pomembnejši segment izraelskega arabskega državljanstva je vezan na Islamsko gibanje, katerega vejo je Izrael novembra prepovedal. Lawrence Rubin s tehnološkega inštituta Georgia secira to kontroverzno odločitev, ki opisuje islamsko gibanje v Izraelu in razlaga politiko prepovedi.
Od začetka aprila Al Kaida na Arabskem polotoku (AQAP) nadzoruje Mukallo, ki je peto največje mesto v Jemnu in njegovo drugo največje pristanišče, skupaj z večino okoliške province. Bruce Riedel analizira razvijajočo se vlogo skupine v Jemnu in vprašanja v zvezi z očitno pripravljenostjo Savdske Arabije, da tolerira trdnjavo Al Kaide na svoji južni meji.
Eden od vidikov pojava šeriata ali islamskega prava v ospredju javne razprave je, da so se morali tisti, ki so poskušali razumeti radikalizacijo ali širše vlogo islama v javni sferi, resneje ukvarjati z vprašanjem islamske izobrazbe in vlogo, ki bi jo lahko posebne strukture prepričanj – od sufija do salafija in vsega vmes – imele pri nekako zadrževanju ali oblikovanju oblik islamske prakse.
Hezbolahov antiamerikanizem je umirjen s številnimi drugimi grožnjami, s katerimi se skupina sooča. Glede na to, da problem sunitskih džihadistov na Bližnjem vzhodu in sektaška konkurenca ne kažeta znakov pojenjanja, piše Dan Byman, bo Hezbolah verjetno imel polne roke dela – in to je dobra novica za Ameriko.
Donald Trump in njegovi vrhunski politični in varnostni svetovalci so prepričani, da islamska moralna pravila, šeriat, ne ogrožajo le varnosti Američanov, ampak tudi sam njihov način življenja. Ta pogled bi lahko na koncu služil kot blagodat za novačenje džihadistov.
Koliko sveti spisi – z drugimi besedami Koran in hadis – vplivajo na politično vedenje islamistov?
Jacob Olidort se odzove na idejo Graemeja Wooda, da kvijetistični salafiji, ki se ne ukvarjajo s politiko ali vojskovanjem, predstavljajo protistrup za nasilne, aktivistične salafijske skupine, kot je ISIS, na podlagi tega, da vsi salafi – džihadi ali ne – delijo podobne ideologije.
Ko se Hamas bliža 30. obletnici ustanovitve, je gibanje vse bolj zavzeto s prihajajočimi volitvami vodstva. Khaled Mashaal pravi, da ne bo več stal, s čimer bo odprl pot novim kandidatom. Vendar se soočajo z izjemnimi nalogami.
Kaj nam dinamika srednjega razreda v 2000-ih pove o dogodkih arabske pomladi? V sodobnih gospodarstvih srednji razred ne le krepi povpraševanje po zasebnem blagu in storitvah, ampak tudi vztraja pri g...
Novoizvoljeni predsednik Trump in nekateri njegovi višji svetovalci so poudarili, da se je treba osredotočiti na radikalni islam, in kritizirali predsednika Obamo, ker se izogiba tej oznaki, piše Dan Byman. Zavrniti poglede prišlekov je mamljivo, a razmišljanje o radikalnem islamu ima resen intelektualni rodovnik.
V zadnjem delu trenutne razprave, ki jo organizira Brookingsov projekt o odnosih ZDA z islamskim svetom, Charlie Winter iz londonskega možganskega centra Quilliam trdi, da postsalafi – ali salafi, ki so poskušali uskladiti svoja ultrakonservativna prepričanja s sodobnim svetom – lahko ponudi legitimno alternativo ISIS.
Zgodovinar Garry Wills v svoji novi knjigi What the Qur'an Meant: And Why It Matters pokaže, kako nekateri Američani uporabljajo muslimane kot način, da opredelijo, kdo so sami in za kaj se zavzemajo, ter da izostrijo svojo definicijo zahodne civilizacije.
Alžirija gradi tretjo največjo mošejo na svetu z najvišjim minaretom doslej. Drag projekt je simbol naraščajočega trenda države v smeri manj sekularne prihodnosti.
Karkoli si kdo misli o Erdoğanu, ni dvoma: ne glede na to, da je prihodnost Turčije šibka, je bila prejšnji teden preprečena katastrofa – tista, ki bi imela valovite posledice po vsej regiji –, piše Shadi Hamid. Tu razloži smisel državnega udara in zakaj ni uspel ter izvleče nekaj ključnih lekcij.
Neven Bondokji razpravlja o različnih reformnih prizadevanjih jordanske Muslimanske bratovščine od leta 2010, in trdi, da jih mora nujno opraviti.
Nael al-Masalha opisuje današnjo pokrajino islamizma v Jordaniji. Shadi Hamid nato sprašuje, kako jordanski islamisti gledajo na vprašanje, kako konfrontacijski ali spoštljiv je do vladajoče vlade in v kolikšni meri je vojaški udar v Egiptu vplival na islamistično sceno.
Charles Lister pojasnjuje, da nedavna združitev Ahrar al-Sham in Suqor al-Sham poudarja ponovno uveljavitev prevlade Ahrar al-Shama v Siriji, saj je bilo tiho zavezništvo med sirskimi uporniškimi skupinami in Jabhat al-Nusro tako zelo dragoceno kot zelo škodljivo za celotno kampanjo opozicije proti Assadovemu režimu. Sklepa, da je ta združitev odprta za Zahod za učinkovitejše sodelovanje s širšim krogom oborožene opozicije, da bi zagotovili, da bo ostala vdana vrednotam, ki jih želimo zasledovati in doseči v Siriji.
Pet let po začetku arabskih uporov se glavne islamistične skupine znajdejo med tako imenovanim 'dvojnima šokoma' arabske pomladi: egiptovskim državnim udarom leta 2013 in vzponom ISIS.