V prispevku z naslovom Gospodarske sankcije kot kolektivna kazen: primer Venezuele (Weisbrot in Sachs, 2019) sta avtorja – odslej imenovana WS – nameravala oceniti vzročne učinke finančnih sankcij, ki so jih ZDA naložile Venezueli leta 2019. Avgust 2017. Avtorji ugotavljajo, da so sankcije zmanjšale vnos kalorij v javnosti, povečale bolezni in umrljivost (tako odraslih kot dojenčkov) ter razselile milijone Venezuelcev, ki so pobegnili iz države zaradi vse hujše gospodarske depresije in hiperinflacije. WS tudi trdi, da so sankcije povzročile […] zelo resno škodo človeškemu življenju in zdravju, vključno z ocenjenimi več kot 40.000 smrtnimi žrtvami v obdobju 2017–2018.
V tem prispevku ponovno pregledamo dokaze za te trditve in predstavljamo več ugotovitev. Ugotavljamo, da metodologija, ki jo uporablja WS, ni primerna za oceno vzročnega učinka sankcij iz leta 2017 na venezuelsko gospodarstvo, zato so njihovi sklepi neveljavni iz dveh glavnih razlogov. Prvič, v odsotnosti ustreznih nasprotnih dejstev gospodarskih gibanj v Venezueli od uvedbe sankcij ni mogoče ločiti od močno negativnih trendov, ki so bili pred njimi. Drugič, poslabšanje, ki sta ga preučevala Weisbrot in Sachs (2019), lahko pojasni tudi več pomembnih zmedenih dejavnikov poleg sankcij, ki bi jih morala upoštevati vsaka stroga empirična praksa.
Naša druga, morda še pomembnejša ugotovitev je, da ob analizi več družbeno-ekonomskih rezultatov v Venezueli skozi čas postane jasno, da se je glavnina poslabšanja življenjskega standarda zgodila že dolgo pred uveljavitvijo sankcij leta 2017. S tem hitro ugotavljamo poslabšanje trendov pri vseh družbeno-ekonomskih kazalcih, ki jih analiziramo precej pred uvedbo sankcij avgusta 2017. Zato je ob prisotnosti teh močnih predhodnih trendov nemogoče pripisati trenutno uspešnost teh socialno-ekonomskih kazalnikov sankcije.
Trendi, ki jih kažejo ti socialno-ekonomski kazalniki pred sankcijami, so precej osupljivi. Na primer, do leta 2016 – leto pred uvedbo sankcij – se je uvoz hrane v državi zmanjšal za 71 odstotkov glede na najvišjo raven leta 2013. Uvoz zdravil in medicinske opreme se je med letoma 2013 in 2016 zmanjšal za 68 odstotkov. Glede vnosa kalorij ugotavljamo, da so si Venezuelci, ki so prejemali minimalno plačo, do avgusta 2017 lahko privoščili največ 6132 najcenejših razpoložljivih kalorij na dan – kar ustreza 56 odstotkov minimalnih prehranskih potreb petčlanske družine. To je 92 odstotkov manj kalorij, kot jih je minimalna plača lahko kupila januarja 2010. Umrljivost dojenčkov, ki je dober pokazatelj kakovosti javnih zdravstvenih storitev, se je med letoma 2013 in 2016 povečala za 44 odstotkov in se od takrat še naprej povečuje.
zakaj se imenuje krvava Marija
Ne glede na to, kateri družbeno-ekonomski kazalnik se odločimo pogledati, je jasno, da se je močno poslabšanje življenjskega standarda Venezuele začelo že dolgo pred avgustom 2017. Nadaljnje poslabšanje, opaženo od leta 2017 – bodisi zaradi sankcij bodisi zaradi alternativnih dejavnikov – nikakor ne predstavlja glavnino kolapsa, ki je povzročil široko trpljenje, smrt in razselitev milijonov Venezuelcev.