Zgodovina vilic

Izvedite več o zgodovini vilic s pomočjo naših zbirk.

Lokacija	Narodni pomorski muzej

29. oktober 2007

Izvedite več o zgodovini vilic

kje je umrl magellan

avtorja Leah, knjižnične pomočnice za pomoč strankam

Pred kratkim me je kontaktiral gospod, ki je raziskoval za predstavo, ki se dogaja ob koncu 15. stoletja na ladji in v pristanišču. Zanimalo ga je predvsem, kaj bi bilo pijano na ladji, kakšno posodo in posodo so morda imeli ter razliko med prehranjevalnimi navadami in razmerami posadke in častnikov. Med najinim pogovorom je vprašal, 'ali so takrat sploh izumili vilice?'

Ker si nikoli nisem predstavljal življenja brez vilic, sem se lotil raziskovanja! To je tisto, kar sem odkril... Očitno veliko ljudi domneva, da so vilice uvedli na zahod v srednjem veku (čeprav osebno nikoli nisem razmišljal o tem), je bil v resnici izumljen veliko prej kot to, veliko jih je dokazov o vilicah, ki so jih uporabljali stari Grki in so celo omenjene v Svetem pismu (Samuelova knjiga 2:13).

Zgodnje vilice so se uporabljale samo za zabadanje ali držanje stvari na mestu med rezanjem in bi imele dva ali tri ravne 'roge' in zato niso bile uporabne za zajemanje hrane. Preden so se vilice začele uporabljati po vsej Evropi, so bili gostilci odvisni od žlic in nožev in so zato večinoma jedli z rokami in po potrebi uporabljali skupno žlico. Zaradi tega je obedovanje postala ne preveč higienska zadeva, saj so enolončnice in juhe stregli v skupnih skledah, v katere so se lahko gostje kar pomakali, te so se kmalu napolnile s koščki katere koli druge hrane, ki so jo gostje jedli. Gospodje so nosili svoje klobuke na večerji in stali ter jih pozdravljali vsakemu jedu, ko so ga prinesli, namizni prt pa je služil kot velikanski prtiček, s katerim so si vsi gostje lahko obrisali prste in celo nože.

Vilice je v Evropo v 10. stoletju prinesla Theophanu bizantinska žena cesarja Otona 2. V Italijo je prišel v 11. stoletju in je postal priljubljen med trgovci do 14. stoletja. Ko so bile vilice prvič predstavljene kot prehranjevalni pripomoček, je bilo normalno, da so ljudje izdelali svoj nož in vilice, ki bi jih hranili v posebni škatli, imenovani kadena, kadar koli bi kdo na večerji ali pogostitvi prinesel svoje lastne cadene za jesti. Ta običaj je bil nato v Franciji uveden v spremstvu Catherine de’Medici.

kaj je vesoljski teleskop hubble

Forks pa se v Veliki Britaniji nikoli ni zares prijel. Medtem ko so se naši evropski bratranci vtikali v svoje nove jedilne likalnike, so se Britanci preprosto smejali tej 'ženski afektaciji' Italijanov, so Britanci jedli s prsti in bili ponosni! Še več, celo cerkev je bila proti uporabi vilic (kljub temu, da so v Svetem pismu)! Nekateri pisci za rimskokatoliško cerkev so to razglasili za pretirano poslastico, Bog nam je v svoji modrosti dal naravne vilice, v naših prstih, in bilo bi mu žaljivo, če bi jih zamenjal za te kovinske naprave. Sčasoma smo se ujeli približno v 18. stoletju, približno v istem času, ko je ukrivljena sorta s štirimi konicami postala priljubljena po svojem razvoju v Nemčiji.

Vilice so se nadalje razvile v 19. stoletju z izumom 'špork'! Pol vilice pol žlice super jedilna naprava! Zadnji del šporke je oblikovan kot žlica in lahko zajema hrano, medtem ko ima sprednji del nekaj zobcev, kot so vilice, za prebadanje v živilsko snov, zaradi česar je priročna in enostavna za uporabo. Priljubljenost je našla v hitri hrani in vojaških okoljih. Dobite lahko celo posebne sorte, ki imajo nazobčan rob za rezanje!

Nacionalni pomorski muzej ima nekaj fantastičnih primerov vilic skozi stoletja! Vključuje te vilice za pečenje v tradicionalni različici s tremi konicami „poking and hold“ in posebej prilagojen nož/vilice, ki jih je admiral Nelson uporabljal po izgubi roke.

žena henry viii iz Anglije

Posebno prilagojene vilice admirala Nelsona, ki mu omogočajo jesti samo z eno roko.

Muzej še ni imel primerka šporka v zbirkah, morda pa ga boste našli v kavarni.