Grčija: odložena tranša, olajšava za upokojence in verjetno odobritev proračuna
Zapletena mreža grških financ je dolgoletna saga, katere trenutno poglavje je zapleteno. Vendar se začenjajo pojavljati kančki olajšanja. Svetle točke vključujejo verjetno odobritev grškega proračuna s strani evroskupine 3. decembra. Vendar pa ni vse tako optimistično in uradniki EU bi se morali izogibati nošenju rožnatih očal, ko gre za srednjeročne obete za rast Grčije.
Komisija EU je 21. novembra izdala svoje prvo poročilo o okrepljenem nadzoru po koncu programa, s katerim je preložila izpustitev 600 milijonov evrov Grčiji. Sredstva so povezana z dvema viroma – s programom trga vrednostnih papirjev Evropske centralne banke (SMP) in sporazumom o čistih finančnih sredstvih (ANFA). Predstavljajo tranšo SMP/ANFA. (ANFA je sporazum med nacionalnimi centralnimi bankami (NCB) euroobmočja in ECB. Sporazum določa pravila in omejitve za imetja finančnih sredstev, ki jih neodvisno ustvarijo NCB. SMP kupuje dolžniške vrednostne papirje s strani ECB kot način pomoč državam članicam (kot je Grčija) pri nemotenem prehodu iz dolžniške stiske.)
je mary škotska kraljica
Zamuda tranše SMP/ANFA za Grčijo, med drugimi zaustavljenimi reformami – kot sta pomanjkanje napredka pri privatizacijah in zamude pri poravnavi zamud v višini približno 3 milijarde evrov – bo državo drago stala.
Pozitivno pa je, da je bilo ob zasedanju evroskupine 19. novembra ustavljeno že zakonsko določeno znižanje pokojnine med osebnimi razlikami. S tem se ohrani dodaten denar – okoli 2,0 milijarde evrov ali skoraj 1 odstotek BDP –, namenjen izključno upokojencem, ki so se upokojili pred uveljavitvijo pokojninskega zakona iz leta 2016. Spodnje številke prikazujejo dramatičen padec grških plač (modra črta) od začetka krize v primerjavi z rahlim znižanjem pokojnin v istem obdobju. Slika 1b prikazuje možno število upokojencev, ki bodo imeli koristi.
Po navedbah vmesni program 2019–2022, dogovorjen z evropskimi upniki , se je delež plač v javnem sektorju v proračunu povečal s 15,6 milijarde evrov v letu 2015 na 17,1 v letu 2018 in na 17,6 milijarde evrov za leto 2019, kot je bilo predvideno v proračunu, predloženem parlamentu prejšnji teden. Tako je očitno, da želi vlada pridobiti politične koristi iz metanja pregovorne kosti upokojencem in javnim uslužbencem. Uradniki upajo tudi, da bodo ohranili določeno raven povpraševanja, saj se trudijo spodbuditi gospodarsko rast Grčije ob 183,1-odstotnem razmerju med dolgom in BDP.
Hkrati je primarni presežek za leto 2018 že tretje leto zapored predviden v višini 4,2 odstotka BDP. Presežek je nastal na račun prepotrebnih javnih naložb, ki so bile v primerjavi s prvotnimi projekcijami, vključenimi v srednjeročno fiskalno strategijo Grčije za obdobje 2019–2022, že zmanjšane za 300 milijonov evrov.
Zmanjševanje javnih naložb še naprej spodkopava obete za rast grškega BDP, produktivnost, raven plač in neto zaposlenost. Kar zadeva predvsem kritično vprašanje produktivnosti, poročilo Alpha Bank z dne 23. novembra pravilno poudarja, da s strmejšim padanjem produktivnosti posledično povečanje stroškov dela na enoto škodi konkurenčnosti.
Slika 2. Produktivnost in realni stroški dela na enoto (RULC)
Vir: EK iz tedenskega poročila Alpha Bank, 23. november
Opomba: 2019 in 2020: napoved
Ferdinand Magellan razlogi za raziskovanje
Verjeten sprejem grškega proračuna
Znaki napovedujejo, da bo na srečanju evroskupine 3. decembra potrjen grški proračun. Predsednik evroskupine Mario Centeno je že izjavil, da je Grčija dosegla cilje, ki jih je lani poleti zastavil sporazum med upniki EU in grško vlado, kljub slabemu poročilu EK o napredku reform v okviru okrepljenega nadzora po programu.
Vendar se zdi, da ne samo to negativno poročilo pošilja napačne signale trgom. Za doseganje primarnega presežka v višini več kot 4,0-4,2 odstotka (namesto 3,5 odstotka, kot je bilo dogovorjeno z upniki) država črpa iz javnih naložb, kar še poslabša dolgoročne obete za rast.
Izhod iz trenutne uganke
Glede na trenutne omejitve, ki jih povzročajo zahteve po primarnih presežkih, bi najboljša srednjeročna politika (do leta 2022) vključevala tri korake:
- Glasujte o sprejetih reformah in takoj dobite tranšo v višini 600 milijonov evrov,
- Izvedite neposredno poplačilo zaostalih plačil,
- Izogibajte se dodatnemu primarnemu presežku (nad 3,5 odstotka) od leta 2019 naprej. (Žal je vlada v svojem MTFS 2019–2022, predloženem junija lani, pokazala primarni presežek v višini 5,2 odstotka za leto 2022!).
Izpolnjevanje teh prednostnih nalog bi lahko pomagalo zmanjšati razmike 10-letnih grških državnih obveznic (GGB), ki so se povzpele na 420 bazičnih točk (obrestne mere za takšne obveznice so trenutno okoli 4,5 odstotka). To bi dejansko preprečilo dostop države do trga. Ti trije koraki bi lahko tudi znatno spodbudili gospodarstvo, ki je precej nad trenutno ocenjeno stopnjo rasti BDP v višini 1,5–2,0 odstotka. Ukrepi bi tudi potrošnikom pustili več denarja za porabo ali vlaganje. Poleg tega bo več razpoložljivega dohodka za tiste, ki so se močno zadolžili pri bankah, pomagalo takšnim finančnim institucijam zmanjšati svoja do nebesa visoka slaba posojila.
Politična smotrnost lahko zmaga nad fiskalno preudarnostjo
Kljub vse manjši podpori javnosti in volitvam, ki so predvidene za nekaj časa prihodnje leto, se zdi, da je vlada nagnjena k določanju drugačnih političnih in fiskalnih prednostnih nalog na račun dolgoročne, trajnostne rasti. Čudno, da se upniki EU ne nameravajo odzvati.