Ni moralnega opravičila za pošiljanje otrok v boj, toda temna realnost je, da je to to
grozna praksa je običajna značilnost sodobnega vojskovanja.
Približno 300.000 otrok, mlajših od 18 let (tako fantov kot deklet), je zdaj borcev,
v približno 75 odstotkih svetovnih konfliktov.
Med človekovimi pravicami iraškega diktatorja Sadama Huseina
kršitev je bila njegova politika novačenja otrok
v iraške oborožene sile, kar očitno krši mednarodne
zakon in moralne norme. Ameriške in zavezniške sile so se že v spopadih soočale z otroki vojaki
okoli Karbale in Nasarije.
Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja se je na tisoče iraških fantov udeležilo poletnih učnih taborov v vojaškem slogu. Med
na 3-tedenskih sejah so dečki, stari 10 let, opravili vaje, se naučili uporabe osebnega orožja in prejeli velike odmerke politične indoktrinacije Baatha.
Taborišča so bila poimenovana po odmevnih aktualnih dogodkih, da bi spodbudili zaposlovanje in dodajanje
s političnim učinkom. Na primer poletje 2001
serija taborišč je bila naslovljena Al Aksa Intifada, da bi jo povezali s simboliko palestinske vstaje, ki se je začela v začetku istega leta. Od leta 1998 je vojska usmerila vrsto programov usposabljanja in vojaške pripravljenosti na celotno
Iraško prebivalstvo, vključno s fanti, starimi od 15 let. Priprave, ki so običajno trajale 2
ur na dan več kot 40 dni, obvezno vadbo in usposabljanje na področju osebnega orožja.
Razlogi baasističnega režima za usposabljanje in novačenje otrok so bili številni. Pogosta metoda
za totalitarne režime ohraniti nadzor pomeni militarizirati
družbo in jo postavila na nenehne vojne temelje. Takšna dejanja omogočajo nadzorno hierarhijo in
pomaga preusmeriti notranje napetosti proti zunanjim sovražnikom. Huseinov režim ni bil izjema. Približno polovica iraškega prebivalstva je mlajša od 18 let,
približno 11 milijonov od 22 milijonov državljanov. Ta pomembna mladinska kohorta je predstavljala globok nabor potencialnih sil, pa tudi potencialno grožnjo, če ni bila organizirana za cilje režima. Najpomembneje je, da je novačenje, usposabljanje in indoktrinacija otrok ponudila priložnost za poglobitev dosega režima v njegovo družbo.