Ko bo Emmanuel Macron ta mesec prispel v Belo hišo na prvi državni obisk tujega voditelja v času administracije predsednika Trumpa, bo srečanje služilo kot oster opomnik, da je usoda zahodnega zavezništva zdaj v rokah. enega najbolj nenavadnih diplomatskih parov v zgodovini .
Macron, ki je pri 40 letih tri desetletja mlajši od Trumpa, prezira predsednikovo abrazivno naravo in številne njegove politike, zlasti glede Irana in podnebnih sprememb. Francoski predsednik ima raje knjige, ideje in vzvišeni intelektualni pogovor kot agresiven transakcijski slog, ki ga uteleša Trump, ki daje prednost televiziji pred pisnim besedilom.
In vendar, kar je malo verjetno, dve osebnosti so se povezali na način, ki ga njihovi predhodniki nikoli niso storili. Trump bil tako navdušen kot Macronov gost na lanski vojaški paradi ob dnevu Bastilje, da želi zdaj posnemati to tradicijo v Združenih državah. Med zgodnjimi sestanki sta se tako slavno razumela, da so celo najbližji pomočniki izrazili začudenje nad njunim cvetočim bromancem. Prejšnji teden, pogosto so se posvetovali po telefonu o skupnih zračnih napadih, ki so bili izvedeni za kaznovanje Sirije zaradi njene očitne uporabe kemičnega orožja.
Trump se z Macronom pogovarja vsaj enkrat ali dvakrat na teden o številnih temah – pogosteje kot s katerim koli drugim voditeljem. Oba predsednika si delita status političnih autsajderjev, ki še nikoli nista opravljala izvoljenih funkcij in sta temeljito prekinila tradicionalne vladajoče ustanove v svojih državah.
Macron je znan po njegova zapeljiva uporaba laskanja in dobro izkoristi svoje sposobnosti v Beli hiši. Drugi evropski voditelji ga imenujejo Šepetalec Trumpu in spodbuditi francoskega voditelja, da uporabi svoj edinstven vpliv za lajšanje trenj v različnih čezatlantskih sporih.
Trumpovo spoštovanje Macrona je povečalo vpliv Francije. Kljub gospodarski moči Nemčije ima Francija vrhunski status priznane jedrske sile in ena od petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN. Čeprav je Trump pogosto napadal Nemčijo zaradi njene merkantilistične trgovinske politike, je pokazal, da ceni francosko vojaško sodelovanje. Pod Macronom so francoske čete postale ameriške najbolj aktiven vojaški zaveznik v boju proti Islamski državi v Siriji, Iraku in Afriki.
Dejansko se je Macron manj kot leto dni po tem, ko je postal najmlajši francoski vodja države po Napoleonu, izkazal kot ključni vodja zahodnega sveta. Preselil se je v politični vakuum, ki ga je pustil umik Združenih držav po sedmih desetletjih svetovne prevlade. In z nemško kanclerko Angelo Merkel v mraku njene kariere po 12 letih na položaju, kot tudi britanska premierka Theresa May, ki je bila zaskrbljena z brexitom, je Macron prevzel pobudo in sprejel drzne ukrepe v imenu Evrope.
Po besedah diplomatov v več državah Macron osebno usklajen izgoni ruskih diplomatov iz zahodnih držav po uporabi živčnega sredstva za zastrupitev Sergeja Skripala, nekdanjega ruskega dvojnega agenta, ki živi v Veliki Britaniji. Med vsaj dvema telefonskima klicem je Macron pozval Trumpa, naj sprejme stroge ukrepe in izkoristi največjo možnost pri izstavitvi 60 Rusov z diplomatskih predstavništev v Združenih državah. Francija izgnan štirje ruski diplomati, vendar je Macron ohranil odprto komunikacijsko linijo z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom. S Putinom se je v petek pogovarjal o zahodnih zračnih napadih na Sirijo, s Putinom pa se namerava sestati tudi prihodnji mesec v Sankt Peterburgu.
Med nedavnimi potovanji na Kitajsko in Indijo si je Macron prizadeval zgraditi nov strateški dialog za Evropo o trgovinskih in varnostnih vprašanjih z najpomembnejšimi svetovnimi silami v vzponu. Hkrati je izkoristil francosko kolonialno dediščino v Libanonu in Siriji, da bi odigral ključno vlogo pri razvoju nove zahodne strategije za posredovanje konca državljanske vojne. O Iranu, Macron išče prepričati Trumpa, naj ne opusti jedrskega sporazuma, in raziskuje možen kompromis s Teheranom, ki bi ohranil sporazum pri življenju.
Macronov naporen tempo – naj ne spi več kot štiri ure na noč – skrbi njegove privržence, ki se bojijo, da poskuša veliko narediti prezgodaj v svojem predsedovanju. Začel je val delavskih in socialnih reform, namenjenih modernizaciji Francije in prilagajanju njenega gospodarstva globalni konkurenci 21. stoletja. Osupljiv tempo sprememb je izzvalo uličnih protestov, vendar Macron vztraja, da ne more biti poti nazaj, sicer bo Francija še bolj zaostala za preostalim svetom.
Macron želi tudi okrepiti Evropsko unijo kot svetovno silo in zavreči populistični nacionalizem, ki grozi, da ogrozi njen uspeh pri izgradnji mirnih in uspešnih odnosov med nekdanjimi nasprotniki. Vendar se tudi zaveda, da lahko Francija in Evropa dosežeta takšne ambicije le v tandemu z Združenimi državami – zaradi česar je njegov čudni sostanovalec v Beli hiši tako pomemben za njegov dnevni red.