Ciklon Idai, ki je povzročil opustošenje v južni Afriki, nas opozarja na potrebo po hitrem oblikovanju trajnostnih rešitev za soočanje s podnebnimi tveganji in tveganji naravnih nesreč. Trenutno humanitarna skupnost in vlade Mozambika, Malavija in Zimbabveja pozivajo k virom in nujni pomoči za pomoč več kot 3 milijonom prizadetim ljudem.
Združeni narodi so ciklon Idai razvrstili kot najhujši tropski ciklon, ki je prizadel regijo južne Afrike v zadnjih desetletjih. Močan veter in hudo deževje sta regijo spravila v krizno stanje, kar je povzročilo velike izgube življenj; ravnanje zgradb; sprožanje velikih poplav, ki so poškodovale kritično infrastrukturo in kmetijska zemljišča ter potopile celotne skupnosti; puščanje prizadetih ljudi v obupnih situacijah brez zavetja, hrane, varne pitne vode ter sanitarij in higiene.
Vlade Mozambika, Malavija in Zimbabveja so mobilizirale svoja omejena razpoložljiva finančna, logistična in humanitarna sredstva za zgodnji odziv na prizadetih območjih. Mednarodna skupnost je v podporo lokalnim prizadevanjem poslala prostovoljne reševalce in humanitarno pomoč. Vendar pa vlade prizadetih držav in agencije Združenih narodov še vedno zahtevajo dodatna sredstva za podporo opustošenim skupnostim.
V zadnjem času se nesreče, kot so cikloni, suše in poplave, povečujejo tako po pogostosti kot po obsegu. V skladu z Mednarodno strategijo ZN za zmanjševanje nesreč , od leta 1998 do 2017 so države, ki jih je prizadela nesreča, poročale o neposrednih gospodarskih izgubah v višini 2,9 bilijona dolarjev, od tega so nesreče, povezane s podnebjem, predstavljale 2,2 bilijona dolarjev. Afrika je ena najbolj ranljivih regij za naravne nesreče in vplive podnebnih sprememb, čeprav najmanj prispeva k globalnemu segrevanju. Učinki nesreče, ki jih povzroča podnebje, so na celini še posebej uničujoči in jih povzročajo predvsem suša, poplave in cikloni, pa tudi izbruhi in epidemije bolezni, kot so ebola, mrzlica Lassa in Marburg. The ekonomsko in socialno breme naravnih nesreč in izbruhov bolezni je bil leta 2014 ocenjen na 53,19 milijarde dolarjev.
Kar zadeva odziv, se je celina trudila nameniti del svojih omejenih sredstev za pripravljenost na nesreče zaradi različnih konkurenčnih prednostnih nalog v zdravstvu, izobraževanju, infrastrukturi in drugih sektorjih. Zato večina intervencij v primeru nesreč prihaja s strani donatorjev. Običajno, ko pride do katastrofe, države s pomočjo mednarodne skupnosti sprožijo humanitarne pozive in si prizadevajo za zbiranje sredstev za odziv na krizo. Medtem so ljudje, ki jih je prizadela nesreča, prisiljeni sprejemati težke odločitve, ki poslabšajo njihovo preživetje in zavrnejo težko prislužene razvojne dosežke, zaradi česar je več ljudi prisiljeno v revščino, negotovost s hrano, kronično revščino in pogosto neprostovoljne migracije.
pokaži mi malo zabave
Da bi spremenili to paradigmo, so voditelji držav Afriške unije ustanovili Afriška zmogljivost tveganja (ARC) leta 2012 za podporo razvoju boljših sistemov obvladovanja tveganj na celini, hkrati pa zmanjšati odvisnost afriških držav od mednarodne skupnosti za pomoč ob nesrečah.
ARC združuje tri kritične elemente obvladovanja tveganja nesreč, da bi ustvaril močan vrednostni predlog za svoje člane in partnerje: sisteme zgodnjega opozarjanja, načrtovanje odziva, ki temelji na dobro pripravljenih in potrjenih načrtih ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, ter mehanizem zavarovanja in združevanja tveganj, ki temelji na indeksu.
V prvih petih letih delovanja ustanove se je pojavilo več lekcij. Najpomembnejše je, da je vrzel v virih, ki je potrebna za zaščito ranljivega prebivalstva pred nesrečami, mogoče znatno zmanjšati s kombinacijo prizadevanj in sodelovanja med vladami, mednarodno pomočjo in zasebnim sektorjem. Za vzpostavitev trajnostnih odzivov, ki jih vodijo države, morajo viri pomoči podpirati vladne proračune pri financiranju inovativnih mehanizmov, kot je prenos tveganja, in spodbujati vire iz zasebnega sektorja, na primer z zavarovanjem in obveznicami.
Trenutno je izpolnjenih le manj kot dve tretjini humanitarnih pozivov 8 odstotkov dejanskih izgub se krije z mednarodno pomočjo v 77 najrevnejših državah sveta . Zavarovalniški sektor z izplačili krije le 3 odstotke škod, ki jih povzročajo nesreče. Delež zavarovanja v primeru nesreč bi lahko bistveno povečali z inovativnimi mehanizmi prenosa tveganj, ki vključujejo vlade, mednarodne humanitarne agencije, mednarodne finančne institucije, nevladne organizacije, zavarovalnice in druge družbe zasebnega sektorja, ki delujejo na področju financiranja nesreč. S to vrsto sheme bi lahko en dolar, uporabljen za plačilo premije, z izplačilom ustvaril nekajkrat več dolarjev.
Ta model sodelovanja bi lahko zgradil trajnosten, vključujoč, tržno zasnovan in bolj odziven sistem za drastično zmanjšanje trenutne vrzeli v virih. Poleg tega dejstvo, da lahko 1 USD, porabljen za zgodnje posredovanje, prihrani več kot 4 USD v obdobju šestih do devetih mesecev, pomeni, da bi se potreba po skupnih sredstvih za odziv ustrezno zmanjšala. Zato je razpoložljivost ustreznih virov za zgodnje posredovanje rešitev za raziskovanje ne z novim financiranjem, temveč z že obstoječimi viri, ki so jih vlade in humanitarni partnerji vnaprej namenili.
Glede na trenutne eksperimente v ARC lahko partnerji, kot so humanitarne agencije in nevladne organizacije, sodelujejo v shemah zavarovanja za nesreče ARC prek programa, imenovanega Replica. S pomočjo nemške vlade lahko te institucije dostopajo do virov pomoči in podpisujejo politike z ARC Ltd., finančno podružnico skupine ARC. V okviru te sheme zavarovalna polica, ki jo sklenejo humanitarni partnerji, ponovi polico, ki jo je podpisala vlada, s čimer se poveča pokritost zavarovanega prebivalstva. Igralec in vlada izvajata skupen odzivni načrt, ko pride do nesreče in se sproži zavarovanje, ki temelji na indeksu. Prednost je zmožnost zagotavljanja večjih virov prej po nesreči, saj bo denar na voljo takoj z izplačili. Igralec bo prav tako lahko ne le posredoval prej, ampak bo tudi zagotovil pomoč prek dogovorjenega načrta zgodnjega odziva, s čimer bo imel čas za ukrepanje mednarodnih humanitarnih prizadevanj.
Kombinacija načrtovanja zgodnjega opozarjanja v nepredvidljivih dogodkih ter prenosa in združevanja tveganj na podlagi indeksov je med drugim zagotovo rešitev, ki lahko bistveno prispeva k zmanjšanju vrzeli pri zaščiti pred nesrečami. Pred nami je rešitev za povečanje učinkovitosti in učinkovitosti humanitarnih prizadevanj, pri čemer imajo vlogo vsi obstoječi akterji, zlasti humanitarne agencije in nevladne organizacije.